Pogosto mi rečejo: »Kako se živali ob tebi dobro počutijo. Ti imaš res dober občutek za živali.«

Res je. Ni pa to nekaj skrivnostnega ali čarobnega.

Gre za empatijo.

Za sposobnost zaznati, kako se drugo bitje počuti, še preden to izrazi na očiten način.

Ko je žival v stiski, napeta ali preobremenjena, to pogosto začutim tudi sama. Kot telesni občutek, nelagodje ali notranji signal, da nekaj ni v ravnovesju. To zaznam tudi pri ljudeh, seveda.

Pri živalih je to še posebej izrazito, ker so zelo prisotne v telesu. Ne razmišljajo, kaj bi morale pokazati navzven. So to, kar so. Mi pa znamo to precej dobro skrivati, kajne?

Zato lahko včasih že ob prvem stiku začutim:

– da je žival utrujena

– da je pod stresom

– da jo nekaj boli

– ali da nosi čustveno breme

Psi (in tudi druge živali) zelo jasno kažejo svoje počutje, le da tega pogosto ne opazimo. Velikokrat nam pokažejo to z miritvenimi signali:

• obračanje glave stran

• lizanje smrčka

• zehanje, ko niso utrujeni

• počasno gibanje ali “zamrznitev”

• stresanje telesa brez očitnega razloga

• umik pogleda

• spuščena drža telesa ali repa

Žival nam s tem sporoča lahko veliko stvari:

»Ni mi prijetno.«

»Potrebujem prostor.«

»Nekaj me obremenjuje.«

Empatija pomeni, da te signale ne le vidimo, ampak jih tudi začutimo in jih vzamemo resno.

Kaj sploh je empatija?

Empatija je sposobnost zaznavanja in razumevanja čustvenega stanja drugega.

Pri nekaterih ljudeh je bolj razvita, pri drugih manj. To je odvisno od več dejavnikov:

• prirojene občutljivosti

• zgodnjega stika z živalmi in naravo

• izkušenj opazovanja in skrbi

• okolja, ki je dovoljevalo čutenje

• okolje, ki zate ni bilo varno

Ljudje, ki so kot otroci veliko opazovali, bili v naravi, skrbeli za druge (ljudi in živali) ali se naučili poslušati, pa tudi tisti, ki niso imeli čustvene varnosti, razvijejo globljo empatijo. To ni nekaj, kar bi imeli »ali pa ne«, temveč sposobnost, ki se lahko razvija.

Imajo živali empatijo?

Da, živali imajo empatijo, čeprav je ne izražajo z besedami.

Vidimo jo v tem, kako:

• se umirijo ob stiski druge živali

• ostanejo blizu bolnega ali šibkega

• zaznajo čustveno stanje skrbnika

• se drugače obnašajo ob žalosti, strahu ali napetosti

Živali so mojstri zaznavanja. Njihovi živčni sistemi so izjemno prilagojeni na opazovanje okolja in drugih bitij. Prav zato nas pogosto preberejo hitreje, kot mi njih.

Ta dober občutek za žival ni nadomestilo za znanje.

Je dopolnilo.

Pomaga mi, da žival ne vidim zgolj kot primer ali simptom, temveč kot celostno bitje, s telesom, čustvi in svojo zgodbo.

In prav tam se pogosto začne pravo razumevanje.

Razmislek:

Ste že kdaj opazili, kako vam je žival s svojim vedenjem nekaj sporočala – pa ste to razumeli šele kasneje? Ste empat? Vas to bogati ali včasih bremeni? Znate čutiti svojo žival?

Razumevanje živali brez besed

Rubrika GEAVET – vsako sredo