Kaj, če vam povem, da vaša žival ni sama? No, seveda ima vas zraven sebe, ampak ona ni sama sama. Da v njej ne živi samo ona. Ne mislim na bolhe, klope ali gliste, temveč na mikro prebivalce in sostanovalce njenega telesa. Ne bi vas rada prestrašila s to informacijo, ampak ali ste vedeli, da v in na telesu vašega hišnega ljubljenčka živijo trilijoni mikroorganizmov? Hja, prav ste prebrali, trilijoni (še zapisati ne znam te številke, kaj šele, da bi si jo lahko predstavljala).
Tej mikroorganizmi (bakterije, glivice in virusi) predstavljajo 90% celotne živali. V praksi to zgleda tako: na 1 pasjo/mačjo celico pride 9 mikroorganizmov. Prav tako je pri ljudeh in ostalih živalih, da se razumemo. Je kateri med vami prebral knjigo 10% človek? Alanna Collen nas v tej knjigi popelje v svet človeških mikrobnih sostanovalcev in do ugotovitve, da brez njih ne moremo biti zdravi, kaj šele živi. Popelje nas v svet mikrobioma.
Kaj pa mikrobiom pravzaprav je?
Mikrobiom je skupnost v nas in v naših hišnih ljubljenčkih živečih mikroorganizmov, ki soustvarjajo naše in njihovo zdravje. Kar 95% vseh mikroorganizmov prebiva v črevesju, ostalih 5% pa na koži, v dihalnih poteh, v ustih in spolovilu. Večina teh bakterij ni samo neškodljivih, ampak izboljšujejo zdravje, saj pripomorejo k boljši prebavi, uravnavajo telesno težo, varujejo pred infekcijami, srčnožilnimi boleznimi in čistijo kožo. Kljub vsemu se lahko obrnejo tudi proti nam. Skrivnost je namreč v ravnotežju bakterij, ki živijo v tem občutljivem ekosistemu. Če se ravnovesje poruši, se lahko pojavijo zdravstvene težave.
Zadnja leta se znanstveniki veliko ukvarjajo z mikrobiomom, nekateri mu rečejo celo “pozabljen organ“.
V okviru študij so namreč prišli do ugotovitev, da porušeno ravnovesje mikroorganizmov v telesu lahko pripelje do zdravstvenih težav:
- težav s kožo
- vnetnih bolezni črevesja (bruhanje, driska)
- debelosti ali anoreksije
- vedenjskih motenj
- avtoimunih obolenj
- srčno žilnih obolenj
- prizadetosti imunskega sistema
- kroničnih vnetij v organizmu
Več dejavnikov vpliva na neravnovesje mikrobioma:
- starost
- dieta
- bolezen
- zdravila (predvsem antibiotiki)
- genetika
Katere so glavne funkcije mikrobioma?
- Ščitijo organizem pred škodljivimi mikroorganizmi
Zdrav mikrobiom pomaga živalim pri okužbah z virusi (npr. parvovirus), bakterijami (E.coli, Salmonella), glivicami (Candida, Malassezija). V bistvu zdrave bakterije razraščajo patogene in jim jemljejo hrano za rast in razvoj. Važno je skupno medsebojno delovanje “dobrih” mikroorganizmov, ki “slabe” držijo nazaj.
- Zaščitna bariera
Mikrobiom tvori zaščitno bariero, ki prepreči, da slabe bakterije vdrejo globje v telo in povzročijo vnetje. Prav tako bariera ščiti pred toksini, alergeni, karcinogeni…
- Vir hranljivih snovi iz hrane
Veliko prebivalcev mikrobioma pomaga pri predelavi hrane v hranljive snovi, ki pomagajo organizmu ostati zdrav in vitalen. Tako mikrobiom proizvaja tiamin in B vitamine, predvsem B12 (kobalamin), ki je pomemben faktor za zdrav imunski sistem. Ob pomanjkanju B12 prihaja do izmučenosti, depresije, glavobolov, slabšega spomina in splošnega pomanjkanja energije.
Prav tako določeni mikroorganizmi ob fermentaciji vlaknin proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki pomagajo pri absorbciji mineralov (kalcij, magnezij in železo).
- Vpliv na razpoloženje
Obstaja takoimenovana možgansko-črevesna os oz. povezava med možgani in črevesjem preko živčevja in hormonov. Možgani zaznajo mikrobiom in njegove spremembe. Mikrobiom vpliva celo na lakoto. Prav tako so znanstveniki ugotovili spremembe mikrobioma v stresnih situacijah , pri prezgodnji odtegnitvi mladička od matere, pri socialnih stikih in stresnih stanjih psov/mačk. Prav tako ljudje z depresijo imajo drugačno sestavo črevesne flore kot ljudje, ki te težave nimajo.
- Imunski sistem
To je pa najpomembnejša naloga mikrobioma: podpora imunskemu sistemu. V črevesju imamo takoimenovan GALT oz. črevesno limfatično tkivo. V sodelovanju z mikrobiomom soustvari 90% telesnega imunskega sistema. GALT vsebuje pomembne obrambne celice: limfocite, T in B celice. GALT je največji organ imunskega sistema.
Do sedaj smo izvedeli sledeče:
- da mi in živali sobivamo z ogromnim številom mikroorganizmov, ki so naši prijatelji in podporniki, če le dobro skrbimo za nas same in za njih
- kaj je mikrobiom in njegove naloge
- kaj se lahko zgodi, če je ravnovesje v mikrobiomu porušeno
Tematika je zelo zanimiva in izredno pomembna. Naj samo povem, da redkokatera žival, ki me obišče in spozna, ostane brez priporočila probiotikov (vem, da skrbniki mojih pacientov veselo kimajo). In to počnem že veliko veliko let, še preden sem prebrala knjigo 10% človek. Tudi sama pri sebi ugotavljam, kako pomembna je moja črevesna flora in kako pomembna je podpora le-te, tako glede zdravja, telesne teže, kot tudi razpoloženja.
V kolikor vas zanima nadaljevanje, me spremljajte. V nasledjih prispevkih bom pisala o disbiozi, sindromu prepustnega črevesja, malček se bom dotaknila prehrane in dodatkov za podporo črevesni flori. V kolikor vas že sedaj zanima več, mi lahko pišete na info@geavet.si ali pokličete na 031312728 in vam bom z veseljem svetovala.
Lepe pomladne tedne vam želim in kmalu se spet beremo.
Andreja Rusjan, dr.vet.med.
Viri:
- https://www.dogsnaturallymagazine.com/dysbiosis-in-dogs-causes/
- https://vizita.si/zdravozivljenje/ne-bi-verjeli-koliko-bakterij-zivi-v-nas.html
- https://shop.animalbiome.com/pages/our-science
